Barnkonventionen på romani arli

Andreingariba

E konvenciakere phuvja,

kola so mislinena kaj, ko jekhipa e principencar so vakerena pe ko Khedime naciengoro statusi, o priznajbe bašo bijamo vrednost ko sa o džene kotar o manušikano soji hem kotar olengere but zorale pravia kola so kerena o fundamenti baši sloboda, sarinengoro pravo hem bašo namaribe ko sveto,

so dikhela te šaj o Khedinme Naciengere manuša te šaj ko statusi pale te zorakeren plo pakjiba ko fundamentaklikane manušikane pravia hem rešindže pe te vazden upre o socialikane angledžajbe hem pošukar dživdipaskere uslovia ki jek pobari sloboda,

so priznajnela kaj o Khedime nacie ko generalikano haljovkeribe bašo manušikane pravia hem ko internacionalikane konvencie bašo manušikane pravia proklamirindža hem phanlja pe o lafi kaj sako jekhe manuše isi pravo ko sa o slobode hem pravia sar so terdžola, bizo te kerel pe disavi razlika ko primer baši rasa, morčakiri boja, bij (dali manuš i mur ja pale džuvli), čhib, religia, te isi manuše politikano ja pale javer haljovibe, te isi manuše javer nacionaliteti ja pale socialno grupa, bašo isibe, rasa ja pale generalno bašo džikaskoro terdžojbe,

so podsetinela kaj o Khedime nacie ko plo generalikano haljoveribe bašo o manušikane hakia vakerena kaj e čhaven isi specialno pravo bašo specialno arakhibe hem dumodejbe,

kola so pakjana kaj i familia sar je fundamentalno kotor ko društvo hem sar jek naturalno than bašo sa o džene a specialno bašo čhavengoro angledžajbe hem šukaripe, trebela te del pe lake dumodejbe kaj te šaj te kerel pli funkcia sar so trebela ko društvo,

so priznajnela kaj o čhavo/čhaj, kaj te šaj te resel pherdo harmonikano angledžajbe ko plo ličnost, trebela te bajrol ki jek familia soj tani pherdi bahtaja, mangipaja hem haljovibaja, so mislinela kaj o čhavo/čhaj trebela te pripreminel pe bašo jek nezavisno dživdipe ko društvo hem te barakerel pe prema o ideal isar so terdžola ko Khedime naciengoro zakoni, specialno ki jek atmosfera kori so isi namaribe, adhinalipe (dostojanstvo), tolerancia, tromalipe (sloboda), jekhajekhipe hem solidariteti,

so dikhela kaj i potreba te del pe e čhaveske arakhibe kova so zorakerdža pe ki Ženevakiri deklaraciako 1924 berš bašo čhavengoro pravo, kova so priznanjdža pe kotar o Generalikano khedibe ko 20 novembar 1959 berš hem priznanjdža pe ko opšto haljovkeriba bašo manušikane pravia ki internacionalikani konvencia bašo gradžansko hem politikano pravo (specialno o artiklia 23 hem 23) , i internacionalno konvencia bašo ekonomsko , socialno hem politikano pravo (specialno o artikli 10) a isto adžahar ko statusia hem ko politikane instrumentia ko sindikati hem ko internacionalikane organizacie so kerena buti bašo čhavengoro šukaripe,

so dikhela kaj, sar so terdžola ki deklaracia bašo čhavengere pravia ”o čhavo/čhaj bašo plo fizikano hem psihikano biresibe, trebela oleske/olake specialno arakhibe hem specialno dikhibe ko odova džala hem pravno arakhibe so pasujnela, sa rangleder o bijanibe adžahar hem palo bijanibe”,

so podsetinela bašo o zakonia ki deklaracia bašo socialikane hem pravna principia bašo arakhibe hem dikhibe e čhave/čhaja, specialno keda i ko pučibe o nacionalikano hem internacionalikano čhijbe ko javera familie arajkhibaske e čhaven hem adoptiribe; e Khedime naciengoro minimalno standardikane regularia (pravilia) baši juridika keda i ko pučibe e ternengoro phagiba (prekršaj) (Perking regularia) a isto adžahar i deklaracia bašo e džuvlengoro hem čhavengoro arakhibe ko hitno situacie hem ko maribe,

so priznajnela kaj ko sa o phuvja ko celo sveto isi čhave so dživdinena ko but phare situacie hem kaj asavke čhavengetrebela specialnointeresi,

so lela pe šukar ko obzir e manušengere tradicie hem o kulturikane ceniba keda i ko pučibe e čhaveskoro/čhajakoroarakhibe hem harmonikano angledžajbe,

so priznajnela o baripe bašo jek internacionalikano maškarbutikeribe (suradnja) kaj te šaj te kerel pe pošukar e čhavengoro dživdipa ki sakoja phuv, specialno ko phuvja so lena te džan angle,

phanle pumare lafia bašo akava:

KOTOR 1

Artikli 1

Ki akaja konvencia e lafea čhavo vakerela pe sakone manušeske so isi ole/ola haeder kotar 18 berš, te nane o čhavo pherdeberšengoro porano palo o zakoni bašo čhave.

Artikli 2

1. E konvenciakere phuvja ka respektirinen hem ka sigurinen sakone čhave ko olengoro juridikano pravo ko olengere thana sar so vakerela pe ki akaja konvencia bizo te kerel pe disavi razlika, bizo te dikhel pe ko čhaveskoro/čhajakoro ja pale e dajengoro-dadengoro ja pale e manušengoro, so arakhena e čhaven,i rasa, mortikakiri boja, dali manuš i murš ja pale džuvli, i čhib, religia, politikani ja pale javer misla, nacionalikano, etnicikano ja pale socialikano soji, isibe, dali manuš i hendikapi kastar manuš i bijamo ja pale savo terdžojbe manuše isi ko društvo
2. E konvenciakere phuvja ka keren buča soja k asigurinen kaj o čhavo ka ovel arakhlo kotar sa e diskriminiribaskere forme ja pale kotar kaznibe bašo olengere dajengoro-dadengoro , e manušengoro so arakhena e čhaven, ja pale bašo e javere familijakoro terdžojbe, buti, ja pale bašo olengoro mislibe ja pale pakjibe.

Artikli 3

1. Sa akala buča so kerena pe keda i ko pučibe čhave, bizo razlika dali ola kerena pe kotar sarinikane ja pale privatikane socialikane institucie, krisi (sudo), administratikane vlastia ja pale zakonikeribaskere vlastia, e čhaveskoro šukaripe ka ovel ko jekto than.
2. E konvenciakere phuvja phanena pes kaj ka sigurinen e čhave hem ka ovel asavko arakhibe hem dikhibe so trebela bašo čhaveskoro šukaripe hem te lel pes ko obzir o pravia hem o dužnostia so isi e čhaveskere daja-dade, e manuše so arakhela e čhave ja pale e javere dženen so isi olen zakonsko dužnost te arakhen e čhave, bašo akava cili ka keren pe zakonia hem administratikane buča so ka pasujnen.
3. E konvenciakere phuvja ka sigurinen kaj sa o institucie, servisia hem arakhibaskere thana so isi olen odgovornost bašo dikhibe hem arakhibe čhavo kaj ola pherena o uslovia soj čhivde kotar o vlastia, specialno keda i ko pučiba o siguripa, sastipa kobor džene kerena hem olengiri džaniba hem kompetentno dikhibe.

Artikli 4

E konvenciakere phuvja ka keren sa okola buča soj šukar zakonsko hem administratikane hem javera buča kaj te šaj te praktizirinen pe o pravia soj tane priznajme ki akaja konvencia. Keda i ko pučibe o ekonomikane, socialikane hem kulturikane pravia, e konvenciakere phuvja ka keren sa so šaj te koristinen ple resursia so isi olen hem te trebela ka koristinel pe hem o internacionalikano maškarbutikeribe.

Artikli 5

E konvencakere phuvja ka respektirinen o odgovornostia hem o pravia so is e dajen-daden ja pale kori soj šukar, o džene soj jek kotor kotar i familia ja pale kotar o barabaripa (zaednica) ko jekhipe e lokalno hadetencar, o manuša so arakhena e čhaven ja pale o javera manuša so isi olen zakonsko odgovornost e čhaveske, ko jek šukar način ko jekhipe e čhavesker angledžajbaja hem zoralipaja te del pe e čhaveske ingaribe (vodstvo) hem godidejbe ko koristibe o pravia soj priznajme ki akaja konvencia.

Artikli 6

1. E konvenciakere phuvja priznajnena kaj sakone čhave isi naturalno pravo bašo dživdipe.
2. E konvenciakere phuvja ka keren sa so šaj te kerel pe te sigurinen e čhaveskoro dživdipe hem angledžajbe.

Artikli 7

1. O čhavo odma palo bijanibe ka registririnel pe hem samo so ka bijandžovel ka ovel ole pravo te ovel ole anav, pravo te ovel ole državljanstvo hem te šaj te džanel koj oleskiri daj hem dad hem te ovel arakhlo olendar.
2. E konvenciakere phuvja ka garantirinen akale pravengoro praktiziribe ko jekhipe ple nacionalikane zakonencar hem ko jekhibe e koristibaja e internacionalikane instrumenten, specialno ko okola slučaja kori so pretinela pe o čhave te oven bizi phuv.

Artikli 8

1. E konvenciiakere phuvja lena upri peste odgovornost te respektirinen e öhaveskoro pravo kaj te åaj te ovel ole/ola plo identiteti, plo diyjalipe (državjanstvo), plo anav hem pli familiakiri relacia hem kaj odova ka priznajnel pe ko kanuni (zakoni) hem kaj na ka ovel nezakonsko reagiribe.
2. Te ljilja pe disave čhavestar/čhajatar nazakonski jek kotor kotar o identiteti ja pale sa o identiteti, tegani e kanvenciakere phuvja ka den dumodejbe (podrška) so pasujnela hem arakhibe kaj te šaj e čhaveske/čhajake te del pes sigate palal o identiteti.

Artikli 9

1. E konvenciakere phuvja ka sigurinen kaj o čhavo na ka ovel ulavdo kotar pli daj-dad bizo ov te mangel odova osim ko okola situacia kori so jek ovlastimo vlasti so kerela buti palo diso sudsko procesi hem ko jekhipe disave šukar zakonea hem ko šukar način, smatrinela kaj jek asavko ulavibe tano potrebno e čhaveskere/čhajakere šukaripaske. Jek asavko rešenje šaj te ovel potrebno specialno ko situacie kori so upotrebinela pe nasilstvo ja pale keda o čhavo/čaj na ovela šukar arakhlo/arakhli tari daj-dad ja pale keda i daj hem o dad bešena ulavde a trebela te anel pe rešenje kori tano e čhaveskoro/čhajakoro bešibaskoro than.
2. Keda kerela pe buti palo o 1-to punkti ko akava artikli, trebela sa o parterenge te del pe šaipe te vakeren so ola mislinena.
3. Keda jek čhavo tano ulavdo kotar jek daj ja pale dad ja pale soldujendar, tegani e konvenciakere phuvja ka respektirinen e čhaveskoro pravo te ovel ole redovno lično relacia hem direktno kontakti soldujencar, osim ko okola situacie keda nane ko šukaripe e čhaveske.
4. Keda jek asavko ulavibe tano sar jek rezultati kotar e konvecikane phuvjakere linde merke ko primer lejbe džikaskiri sloboda, phanlipe, paldibe avri kotar i phuv ja pale meribe (bez razlika soj o razlog bašo meribe ko asavko periodi kori so o manuš tano bizo sloboda) prema i daj ja pale o dad ja pale prema solduj ja pale prema o čhavo, tegani e konvenciakiri phuv te rodindža i daj-dad ja pale o čhavo ja pale džiko tari familia, informacia bašo odova dženo kotar odoja familia kori ov bešela, te nane e čhaveske ko šukaripe tegani na mukhela pe odoja informacia. E konvenciakere phuvja ka sigurinen kaj jek asavko rodibe na anela peja disavo negativno rezultati bašo o manuš/a kaske so vakerela pe.

Artikli 10

1. Ko jekhipe e konvenciakere phuvjengere phanibencar (obavezencar) taro 9 artikli 1 nukta (točka), jekhe čhaveskoro ja pale oleskere dajakoro-dadeskoro rodibe te džal ko drumo - te džal ki jekkonvenciakiri phuv ja pale te mukhel jek konvenciakiri phuv kaj te šaj te khedel pe jekhethane i familia, asavke rodibaja ka kerel pe pozitivno buti, humano (manušikane) hem sigate kotar i konvenciakiri phuv.
   
   E konvenciakere phuvja isto adžahar trebela te sigurinenkaj jek asavko rodibe na ka kerel negativno pharipa okolenge so mukhena asavko rodibe ja pale e dženenge kotar odoja familia.
2. Jek čhavo kaskiri daj-dad bešena ko ulavde phuvja, ka ovel ole/ola pravo, osim ko specialna situacie, te ovel redovno personalno (lično) relacia hem direktno kontakti hem e dajaja hem e dadeja. E konvenciakere phuvja bašo odova cili hem ko jekhipe ple phanibencar ko 9 artikli 1 nukta (točka), ka respektirinel e čhaveskoro hem e dajakoro-dadeskoro pravo te mukhen bilo savi phuv, inkludirimi pli phuv. O pravo te mukhel pe jek phuv šaj te ovel čhinavdo kotar hramome (pišime) zakonia kola tane potrebno bašo nacionalno siguribe, bašo generalikano redo ko društvo, manušengoro sastipe, bašo sarinengoro morali ja pale bašo javere dženengiri sloboda hem pravo hem tej ko jekhipe akale konvenciakere priznajme pravoja

Artikli 11

1. E konvenciakere phuvja ka keren asavke buča kaj te šaj te čhinavel pe o nazakonsko lejbe e čhave hem te na oven ačhakerde ko javera phuvja.
2. Bašo akava cili trebela e konvenciakere phuvja te keren jek bilateralno ja pale multiteralno lafiphaniba (dogovoria) ja pale khujbe ko dogovoria so postojnena.

Artieli 12

1. E knvenciakere phuvja ka sigurinen kaj o čhavo so šaj te ovel ole oleskere misle ko sudo hem te šaj te vakerel olen slobodno bašo sa o čhavorikane pučiba, ko odova ka del pes zoralipa bašo e čhaveskere misle ko zavisnost e čhaveske ko berša hem resljojba.
2. Bašo akava cili ka pripreminel pe e čhaveske specialno šunibe ko sa o sudsko hem administratikane thana, odova šaj te ovel direktno maškar reprezentanti ja pale maškar jek odgovorno organi hem odova trebela te kerel pe ko asavko način soj ko jekhipe enacionalno zakoneskere procuderencar.

Artikli 13

1. E čhave ka ovel pravo te vakerel plo. Akava pravo uključinela i sloboda bez razlika kotar o teritorikane granice te rodel, te arakhel pe hem te buvljarel pe informacia hem razno misle ko vakeribe ko hramojbe ko pečatiribe ko umetničko (džankerutni) forma ja pale ki jek javer forma so ka birinel o čhavo.
2. Akava pravo šaj te na praktizirinel pe ja pale te tiknjarel pe o pravo samo ko okola situacie sar so terdžola pisimo ko zakoni hem keda tebela kaj te šaj te
   
   (a) respektirinel pe e javere manušengoro pravo ja pale muipe; ja pale
   
   (b) kaj te šaj te arakhel pe o nacionalikano siguripe, o sarinengoro redo( ordre public) ja pale e manušengoro sastipe ja pale sarinengoro morli.

Artikli 14

1. E konvenciakere phuvja ka respektirinen e čhaveskoro pravo bašo slobodno mislibe, godžakiri sloboda hem religiakiri sloboda.
2. E konvenciakere phuvja ka respektirinen e dajengoro-dadengoro hem e čhavoarakhadžiengoro (staritelengoro) pravo hem olengoro dužnost ko jek asavko način soj ko jekhipa e čhaveskere angledžajbaja (razvitoka) te ingaren e čhave ko šukar drumo keda o čhavo koristinela plo pravo.
3. I sloboda te praktizirinel pli religia ja pale plo verujbe šaj te ovel čhinavdo samo ko asavke situacie sar so terdžola ko pisimo zakoni hem tej potrebna kaj te šaj te arakhel pe sarinengoromorali ja pale te arakhel pe javere manušengiri sloboda hem pravia.

Artikli 15

1. E konvenciakere phuvja priznajnena e čhaveskoro pravo bašo sloboda te ovel ko društvia (klubia) hem bašo mirno khedipa.
2. Akale pravengoro praktiziribe na trebena te oventelo javera zakonia osim telo okola hramome zakonia soj tane potrebno ko jek demokratikano društvo kori so lela pe ko obzir nacionalno siguribe ja pale sarinengoro siguribe, bašo generalikano redo ko društvo, manušengoro sastipe, bašo sarinengoro morali ja pale bašo javere dženengiri sloboda hem pravo.

Artikli 16

1. Nisavo čhavo na sminela te ovel disar mardo ja pale te ovel nezakonsko tretirimo ko plo privatno dživdipe hem ko plo familikano dživdipe, ko plo kher ja pale ki pli korespondencia hem na trebela te ovel bizakonsko peraviba ko oleskoro čest.
2. E čhave isi pravo te del pe oleske zakonsko arakhibe protiv asavke peraviba ja pale tretiriba.

Artikli 17

E konvenciakere phuvja priznajnena i but važno buti so kerela pe kotar i masmedia hem ka sigurinel kaj e čhave ka ovel ole šaipa baši akaja informacia hem matriali kotar raznanacionalna hem intrnacionalna izvoria, specialno asavke izvoria so so vazdena upre o socialno, duhovno hem moralno angledžajbe a isto adžahar o fizikane hem psihikane sastipa. E konvenciakere phuvja bašo akava cili ka,

(a) stimulirinel e masmedia te buvljarel informacia hem matriali so isi ole socialno hem kulturno vrednost e čhaveske, sar so terdžola ko artikli 29;

(b) te stimulirinel internacionalikano maškarbutikeribe keda i ko pučibaproduciribe, menibe hem buvljaribe asavki informacia hem asavko matriali kotar razna kulture kotar o nacionalno hem internacionalno izvoria;

(c) stimulirinel produciribe hem buvljaribe čhavorikane ljila;

(d) stimulirinel e masmedia te lel ko obzir specialno o čhibjale potrebe ko čhave soj tane jek kotar kotarminoriteti ja pale sar jek kotor kotare phuvjakere purane manuša (starosedeoci);

(e) stimulirinel o angledžajbe bašo šukar buča bašo arakhibe e čhave kotar informacia hem matriali so šaj te ovel našukar bašo čhaveskoro angledžajbe sar so terdžola ko artiklia 13 hem 18.

Artikli 18

1. E konvenciakere phuvja ka keren sa so šaj te sigurinen o priznajbe bašo o principi kaj soldejen sar e daja adžahar e dade isi olen zaedničko odgovornost bašo čhaveskoro sikljojbe (vaspitavanje) hem angledžajbe. O daja-dada ja pale ko okola situacie kori so isi čhavearakhadžie (staritelia) olende isi o najbaro odgovornost bašo e čhaveskoro sikljojbe hem angledžajbe. Odova so šaj te ovel e čhaveske ko šukaripe trebela te ovel angleder sa.
2. Kaj te šaj te garantitinen pe hem te vazden pe o pravia so vakerela pe ki akaja konvencia e konvenciakere phuvja ka den šukar ekononomikano dumodejbe e dajenge-dadenge ja pale e čhavearakhadžienge te šaj ola te keren plo odgovornost bašo e čhavengoro sikavibe (vaspitavanje) hem ka sigurinen o angledžajbe bašo institucie, arakhibaskere khera hem servis bašo čhaveskoro arakhibe.
3. E konvenciakere phuvja ka keren sa so šaj te sigurinen kaj o čhave so isi olen daja-dada so kerena buti kaj olen isi šaipe te koristinen plo pravo bašo čhavengoro arakhibe džikote ola tane ki butit.

Artikli 19

1. E konvenciakere phuvja ka keren šukar zakonska, administratikene hem socialikane buča hem buča keda i ko pučibe edukacia a o cili tano te arakhel pe o čhavo kotar sakoja forma fizikano ja psihikano maltretiribe, maribe ja pale javer peravibe, našukar dikhibe, maltretiribe ja pale koristibe, ko odova perela hem seksualikano koristibe, keda o čhavo tano arakhlo kotar i daj-dad ja pale kotar i daj ja dad ja pale kotar o čhavoarakhadžia (stariteli).
2. Asavke arakhibaskere buča trebela, ko jek šukar način, te oven efektivikane metodia bašo keribe socialno programi kori so o cili ka ovel te del pe e čhaveske hem e manušenge so arakhena e čhave dumodejbe, a isto adžahar bašo javera arakhibaskere forme hem bašo identifieribe, bašo raportiribe, bašo uputibe, rodkeribe (istražibe), bašo o razmotribe hem pratibe disave slučaja sar so terdžola upre bašo našukar tretiribe čhave a te trebela hem te uključinel pe juridikano reagiribe.

Artikli 20

1. Jek čhavo kova so ulo lindo kotar pli familia momentalno ja pale permanentno bašo oleskoro šukaripe hem na ovela mukhlo te ačhol ki odoja sredina, tegani e čhaveske ka del pe arakhibe hem dumodejbe kotar i država.
2. E konvenciakere phuvja ko jekhipe ple nacionalno zakonencar ka sigurinkeren asavke čhaveske jek alternativno arakhibe.
3. Jek asavko arakhibe šaj te ovel čhijbe ko jek arakhibaskoro kher(arakhibaskiri familia), kafalah ko islamikano pravo, adoptiribe ja pale tej potrebno čhijbe ko disave šukar institucie bašo arakhibe e čhave. Keda razmotriniena pa o rešenia trebela te lel pe ko obzir e čhaveskoro etniciteti, religia, kultura hem i čhib.

Artikli 21

E konvenciakere phuvja so priznajnena hem /ja so mukhena adoptiribe, ola ka sigurinkeren kaj angleder sa dikhela pe odova soj najšukar e čhaveske hem odoleske ola ka,

(a) sigurinkeren kaj e čhaveskoro adoptiribe ka ovel priznajmo samo kotar kvalificirimo vlasti kova so ko jekhipe e zakonea hem šukar metodea hem kori so ka ovel šukar važno informacia sar fundamenti bašo adoptiribaskoro rešenje, kori so ka dikhel pe so mislinela o čhavo hem i relacia prema i daj-dad, prema familia, čhavoarakhadžia (stariteli), hem te trebela, okola manuša so ovena disar uticime kotar odova te den plo suglasnost bašo adoptiribe.;

(b) priznajnen jek internacionalikano adoptiribe šaj te ovel sar jek alternacia bašo arakhibe e čhave, o čhavo te našti te čhivel pe ko jekšukar način ko arakhibaskoro kher ja pale ki jek arakhibaskiri familia ja pale adoptiribaskiri familia ki pli phuv;

(c) ka sigurinkeren kaj odova čhavo so ka ovel adoptirimo internacionalno ka ovel ole sa o garancie hem norme sar so isi ki jek nacionalno adoptiribe;

(d) keren sa so šaj kaj ko jek internacionalno adoptiribe ka sigurinkeren kaj o manuša so lena than ko adoptiribe na ka ovel olen nazakonsko love kotar odova;

(e) vazden upre , ja pale te šaj , o cili kotar akava artikli odolea so ka khuvel pe ko jek bilateralno ja pale multilateralno aktivitetia ja pale lafiphaniba, hem ko odova rami te kerel pe sa so šaj kaj te sigurinkerel pe kaj ko čhijbe e čhave ki javer phuv ka ovel maškar jek kvalificirimo vlasti ja pale organi.

Artikli 22

1. E konvenciakere phuvja ka keren šukar buča kaj te šaj te sigurinkerel pe kaj keda jek čhavo rodela status sar našutno (izbeglica) ja pale dikhela pe upri oleste sar našutno ko jekhipe e praktizirime internacionalikane ja pale e nacionalikane pravoja hem e praktizirime keribencar hem nezavisno kotar odova dali ov avela korkori ja pale ple dajaja-dadea ja pale disave javere manušea , te del pe oleske šukar arakhibe hem hunanikano dumodejbe keda koristinena pe akala šukar pravia kori so vakerela pe ki akaja konvencia hem ko javera internacionalikane instrumentia keda i ko pučiba o manušikane pravia ja pale humanikano pravo kori so anavjarde phuvja lile te praktizirinen.
2. Bašo akava cili e konvenciakere phuvja ko jek šukar čhani ka ovel olen maškarbuikeriba (suradnja) ki sakoja buti so kerela pe kotar o Khedime nacie hem kotar javera kvalificirime ekvaš raštrane (državna) organizacie ja pale kotar o biraštrane (nadržavna) organizacie, kola so isi olen maškarbutikeribe (suradnja) e Khedime naciencar, kaj te arakhen hem te den dumo asavke čhaveske hem te šaj te arakhen e daja-dade ja pale javere dženen kotar i familia ked i ko pučibe jek našutno (izbeglica) čhavo, kori so o cili tano te lel pe informacia so trebela kaj te šaj o čhavo te ovel pale ple familiaja. Ko asavke situacie kori so i daj-dad ja pale javera džene kotar i familia našti te arakhen pe, ko jekhipe akale konvenciaja tegani ka del pe e čhaveske isto arakhiba sar e javere čhavenge so kotar disave razlogia našadža momentalno ja pale zauvek ple familia.

Artikli 23

1. E konvenciakere phuvjapriznajnena kaj jek čhavo so isi ole fizikano ja pale psihikano hendikepi trebela te del pe oleske jek polnopravno hem pristojno dživdipe ko asavke uslovia so garantirinena dostoinstvo, kori so vazdela pe o pakibe upri korkoro peste hem kori so kerela pe te šaj o čhavo te lel aktivno than ko društvo.
2. E konvenciakere phuvja priznajnena e hendikepirime čhaveskoro pravo bašo specialno arakhibe hem odoleske, ko zavisnost kotar o šaipa, ka stimulirinel hem ka sigurinkerel kaj o čhavo hem o manuša so arakhena ole ka ovel olen šaipa te roden dumodejbe kori so ka lel pe ko obzir e čhaveskiri situacia hem e dajengiri-dadengiri relacia ja pale okolengiri relacia so arakhena e čhave.
3. Te ljilja pe ko obzir jekhe hendikapirimeskoro čhaveskere specialna potrebe tegani ka del pe dumodejbe ko jekhipe e 2 nuktaja (točkaja) ko akava artikli hem ka ovel bilovengoro , tegani keda ka šaj, dikhibaja e dajengoro-dadengoro ekonomikane isiba ja pale o ekonomikane isiba ko javera manuša so arakhena e čhave hem o cili ka ovel te sigurinkerel pe e hendikepirime čhaveskoro šaipe te del pe oleske sikljojbe hem edukacia, sastipaskoro hem nasvalipaskoro dikhljaribe, rehabilitiribe, pripreme bašo te kerel pe buti hem šaipe baši rekreacia so kerela te bajrol e čhaveskoro šaipa baši integracia ko društvo hem lično angledžajbe, ko odova khuvelaoleskiri kultura hem duhovno angledžajbe.
4. E konvenciakere phuvja ka ovel olen jek internacionalikano maškarbutikeribe (suradnja, sorabotka) hem o cili ka ovel te den jek javereske šukar informacia kaj te šaj te del pe šukar sastljaribe, mediciniribe, psihogolikano hem funkcionalno dikhljaribe e hendikepirime čhave, a ko odova khuvela hem buvljaribe hem lejbe informacia baši rehabilitaciakere metodia, škola hem zanatengiri škola, ocili odoleskoro ka ovel e konvenciakere phuvja te keren te ovel olen pošukar šaipa hem džaniba ko plo iskustvo ko akala buča. Ka lel pe specialno ko obzir okole Phuvjengere potrebe soj tane ko angledžajbe (ko razvitko).

Artikli 24

1. E konvenciakere phuvja priznanjnena e čhaveskoro pravo bašo so pošukar sastipa so šaj hem o pravo bašo sastljaripe hem rehabilitiribe. E konvenciakere pjuvja ka keren sa so šaj te šaj ni jek čhavo soj te na našavel o pravo bašo sastipe hem sastljaribe.
2. E konvenciakere phuvja ka keren sa so šaj kaj te šaj te praktizirinel pe akava pravo hem ka keren specialno buča kaj te šaj te,
   
   (a ) tiknjaren e tikne čhavengoro meribe hem o čhavengoro meribe;
   
   (b) sigurinkeren kaj dela pe sa e čhavenge potrebnonasvalipaskoro hem sastipaskoro arakhibe hem kori so ka del pe specialno zoralipe bašo lokalno sastljaribe;
   
   (c) peraven o nasvalipa hem načaljaribe, othe khuvena o buča so kerena pe ko lokalno sastljaripe (primerikano sastipaskoro arakhibe), odolea so ka koristinel pe i lokhi arakhli tehnika hem te del pe dovolno čaljardo hajbe hem čisto pijbaskoro pani, odolea so ka arakhel pe kotar o riskia bašo e naturakoro phagibe;
   
   (d) te sigurinkerel pe dovolno e dajengoro ssastipaskoro arakhibe angleder hem palo bijanibe;
   
   (e) te sigurinkeren pe sa o grupe ko društvo, specialno o daja-dada hem o čhavete del pe informaia bašočhavengoro sastipa hem hajbaskere buča so čaljarena hem te ovel lokhe te avel pe ki akaja informacia, soj šukar e dajakere, baši higienahem bašo užo (čisto) than hem bašo čhinavibe te na oven disave bibahtale oviba hem te del pe dumo keda manuš koristinela pe kotar akala fundamentalna džaniba:
   
   (f) te džal pe angle bašo čhinavibe o nasvalipe, dajengoro-dadengoro godidejbe, sikavibe hem dumodejbe keda i ko pučiba familiakoro planiribe.
3. E konvenciakere phuvja ka len efektivno hem šukar buča hem olengoro cili ka ovel te kosen o tradicionalikane keriba so nane šukar bašo čhaveskoro sastipa.
4. E konvenciakere phuvja ka vazden upre hem ka stimulirinen o internacionalikano maškarbutikeribe (suradnja, sorabotka) kori so o cili ka ovel hari po hari te resel pe o keribe ko čačipe o pravo soj priznajmo ko akava artikli. Akate ka lel pe specialno ko obzir o potrebe ko Phuvja soj tane ko angledžajbe.

Artikli 25

E konvenciakere phuvja priznajnena čhaveskoro pravo, so ovela lindo bašo arakhibe kotar kvalificirimo vlasti, bašo oleskoro arakhibe ja pale bašo fizikano ja psihikano sastljaribe, te ovel redovno kontrole bašo odoja buti so dikhljarela pe o čhavo ja pale ko javera situacia keda ov ovela lindo.

Artikli 26

1. E konvenciakere phuvja ka priznajnen o pravo bašo sakova čhaveskoro socialikano siguribe, othe khuvela hem o socialikano anglosiguribe hem ka keen sa so šaj te šaj te praktizirinel pe akava pravo ko jekhipe e nacionalikane zakonea.
2. O povlastice ka den pe kori so trebela, tegani ka lel pe ko obzir so isi e čhave hem odole manušen so arakhena e čhave soj tane odgovorno baši leste hem ka lel pe ko obzir olengiri situacia, ka dikhel pe šukar sakoja situacia so šaj te ovel ola diasova značaj baši i molbate isi disavipovlastica kotar o čhavo ja pale tej oleske ko računi.

Artikli 27

1. E konvenciakere phuvja priznajnena sakone čhaveskoro pravo bašo jek asavko dživdipaskoro standardi so rodela pe kaj te šaj e čhave te ovel fizikano, psihikano, duhovno, moralikano hem socialikano angledžajbe.
2. O daja-dada ja pale o javera soj odgovorno bašo čhavo,isi olen odgovornost, ko zavisnost kotar plo šaipa hem ekonomukano zoralipa, te sigurinkeren e dživdipaskere uslovia soj tane potrebno bašo čhaveskoro angledžajbe.
3. E konvenciakere phuvja ko jekhipa e nacionalikane situaciaja hem ko zavisnost kotar ple šaipa ka keren buča so trebela kaj te šaj te dendumo e dajen-daden ja pale e javeren soj odgovorna bašo čhavo te kerel pe ko čačipe akava pravo hem keda ka ovel potreba ka del matrialikano dumodejbe hem ka kerel jek dumodejbaskoro programi, specialno keda i ko pučibe hajbe, šea hem khera (stania).
4. E konvenciakere phuvja ka keren šukar buča kaj te šaj te sigurinkerel pe i izdrška bašo čhavo kotar daja-dada ja pale kotar o javera so isi olen ekonomikano odgovornost bašo čhavo, odova ka kerel pe kotar e konvenciakiri phuv ama hem avrialdan. Specialno ko asavke situacie kori so e manuše so isi ole o ekonomikano odgovornost e čhaveske bešela ki javer phuv, tegani e konvenciakere phuvja ka podržinen khujbe andre ko internacionalikane lafiphaniba ja pale khujbe andre ko asavke lafiphaniba so etablirinena javera šukar aranžmania.

Artikli 28

1. E konvenciakere phuvja priznajnena e čhaveskoro pravo bašo školujbe hem sar cili hari po hari te resel pe te kerel pe ko čačipe akava pravo hem sar osnova bašo isto pravo ola ka,
   
   (a) keren i fundamentalno (osnovno) škola te ovel obligatorikani hem bilovengoro sarinenge;
   
   (b) stimulirinen angledžajbe bašo razna forme bašo sikavibe pali fundamentalno škola, ko odova perela generalno sikljojbe ja pale zanatengoro sikljojbe, te keren pe ola pristupačno sakone čhaveske hem te keren pe javera šukar buča, te na koštinel diso o džajbe ki škola hem te del pe ekonomikano dumodejbe keda ka trebel;
   
   (c) te kerel pe o učoškolujbe te ovel lokhoreslo (pristupačno) sarinenge;
   
   (d) te kerel pe o studiribaskoro godidejbe hem o zanatengoro orientiribe te ovel lokhoreslo sa e čhavenge
   
   (e) te keren pe buča kaj te šaj te stimulirinel pe o redovno džajbe ki škola hem te tiknjarel e studiribaskoro čhinaviba. 
2. E konvenciakere phuvja ka keren šukar buča kaj te šaj te sigurinkerel pe i disciplina ko škole ko jek asavko način soj tano ko jekhipa e čhaveskere čhaveskere manušikane vrednostea hem ko jekhipa akale konvenciaja.
3. E konvenciakere phuvja ka vazden upre hem ka stimulirinen te ovel internacionalikano maškarbutikeribe (suradnja, sorabotka) bašo školakere pučiba, specialno cili ka ovel olen našavkeren o bidžaniba hem analfabetistipe ko celo sveto hem te šaj te ločharen te oven lokheresle (pristupačno) o džanikane (naučna) hem tehnikane džaniba hem o moderno sikljojbaskere metodia. Bašo akava ka lel pe specialno ko obzir e okole Phuvjengere potrebe soj ko angledžajbe.

Artikli 29

1. E konvenciakere phuvja tane dogovorime kaj e čhaveskoro školujbaskoro cili tano
   
   (a) te bajrol e čhaveskoro šaipe keda i ko pučibe o ličnost, talenti hem o fizikano hem psihikano zoralipe;
   
   (b) te bajrol o respekti bašo manušikane pravia hem o osnovna slobode hem bašo o principia soj linde ko Khedime naciengoro zakoni;
   
   (c) te bajrol respekti bašo e čhaveskiridaj-dad , bašo e čhaveskoro kulturikano identiteti, baši pli čhib hem plo vrednost, bašo nacionalno vrednost ki phuv kori so bešela hem bašo nacionalno vrednost e phuvjakoro kotar so avela hem bašo kulture so nane sar e čhaveskiri kultura;
   
   (e) te bajrol respekti baši natura 
2. Kotar akava artikli ja pale kotar o artikli 28 na trebela te tumčinel pe adžahar so ka rezultirinel te tiknjon disave dženeskiri ja organizaciakoro pravo te kerel hem te vodinel školujbaskiri buti, ama telo uslov ko tar i nukta (točka) 1 ko akava artikliiritrebela te arakhen pe hem trebela te pherel pe o uslov bašo sikavibe ko odola institucie ka ovel ko jekhipe sar so terdžola ko državakoro minimi standardi.

Artikli 30

Ko okola Phuvja kori so isi etnikane ja pale religiozikane minoritetia ja pale manuša soj tane kotar odole phuvjakere purane manuša, tegani o čhavo soj jek kotor kotar odova minoriteti ja plee phuvjakere purane manuša te na čhinavel pe olestar o pravo barabar e javere dženencar kotar odoja grupa te ovel ole dživdipe ki pli kultura, te šaj te kerel pli religia ja pale te šaj te vakerel pli čhib.

Artikel 31

1. E konvenciakere phuvja priznajnena e čhaveskoro pravo bašo odmoribe, aktivitetia ko odmoreskoro vreme, bašo khelibe hem rekreacia kerdi e čhaveske re beršenge hem o pravo slobodnote lel than ko kulturikano hem džankerikan (umetničko) dživdipe.
2. Konventionsstaterna skall respektera och främja barnets rätt att till fullo delta i det kulturella och konstnärliga livet och skall uppmuntra tillhandahållandet av lämpliga och lika möjligheter för kulturell och konstnärlig verksamhet samt för rekreations- och fritidsverksamhet.

Artikel 32

1. E konvenciakere phuvja priznajnena e čhaveskoro pravo bašo arakhibe kotar ekonomikano koristibe protiv oleskiri volja hem arakhibe protiv koristibe e čhaven ki buti so šaj te ovel štetno bašo čhaveskoro školujbe ja pale so šaj te peravel e čhaveskoro sastipe ja pale fizikano, psihikano, duhovno moralno ja pale socialikano angledžajbe.
2. E konvenciakere phuvja ka keren zakonsko aministratikane hem socialikane buča hem informatikane buča kolencar ka sigurinkerel pe akale artikleskoro praktiziribe. Bašo akava cili hem lejbaja ko obzir šukar regularia ko javera internacionalikane instrumentia e konvenciakere phuvja specialno ka
   
   (a) phanden plo lafi bašo miniberš ja pale miniberša keda šaj o tikneberšengere čhave te keren buti;
   
   (b) keren jek šukar zakoni bašo bučakoro vakti hem bučakere uslovia;
   
   (c) keren jek šukar zakoni bašo kaznibe ja pale javera buča sar posledice, kori so ka ovel o cili te sigurinkerel pe o akale artikleskoro praktiziribe.

Artikli 33

E konvenciakere phuvja ka keren sa o šukar buča, ko odova khuvela hem zakonsko buča, administratikane hem socialikane buča kori so o cili ka ovel informatikano, kaj te šaj te arakhel pe o čhavo kotar nazakonsko koristibe narkotika (droga) hem psihotorpikani materia kola so definirinena pe ko šukar internacionalikane lafiphaniba kaj te šaj te čhinavel pe te koristinen pe nazakonsko e čhaven ko produciribe hem bikinibe asavke materie.

Artikli 34

E konvenciakere phuvja phandena pe te arakhen e čhave kotar o koristibe ko sa o seksualikane forme hem seksualikano peraviba. Bašo akava cili oe konvenciakere phuvja ka keren šukar nacionalikane, bilaterikane hem multilaterikane buča kaj te šaj te čhinaven

(a) o čhavo te na hovavdžovel ja pale te ovel zoraja čhivdo te lel than ko jek nazakonsko seksualikano keribe;

(b) o čhavo te ovel koristimo baši prostitucia ja pale javer nazakonsko seksualikano keribe buti;

(c) o čhavo te ovel koristimo ko pornografikane sikaviba (prestave) hem ko pornografikano matriali.

Artikli 35

E konvenciakere phuvja ka len šukar nacionalikane, bilaterikane hem multilaterikane buča kaj te šaj te čhinavel pe o čoribe hem biknibe čhave baši sakoja namena hem ko sa o forme.

Artikel 36

E konvenciakere phuvja ka arakhen e čhave kotar o koristibe ko sa o forme so šaj te štetinel diasr e čhaveske.

Artikli 37

E konvenciakere phuvja ka sigurinkeren kaj

(a) nisavo čhavo na ka ovel tortirimo ja pale čhivdo ko javer grubo bimanušikano ja pale ladžakedi situacia ja pale kazniba. Sa o džene soj tikneder kotar 18 berš a kerdže disavo phagibe (prekršaj) na ka oven kaznime meribaja ja pale phanle celo život bizo šaipe te oven mukhle;

(b) nisavo čhavo na tromala te ovel nazakonsko phanlo ja pale samovoljno te ovel phanlo. Sakoja phanibaskiri forma upro čhavo trebela te ovel ko jekhipe e zakonea, odova šaj te ovel samo sar paluno rešenje hem trebela te ovel ko so pokratko vreme so šaj;

(c) sakova lejbe i sloboda kotar o čhavo trebela te ovel kerdo ko jek humanikano način hem te ovel respekti bašo e manušeskoro dostoinstvo hem ka kerel pe adžahar kori so ka dikhel pe o potrebe bašo e dženeskere berša. Specialno ka dikhel pe sakkova phanlo čhavo te na ovel ko jek than bare manušea, osim ko okola situacie kori so e čhaveske ko šukaripe hem o čhavo osim ko disave specialno situacie, ka ovel ole pravote ovel ole kontakti ple familiajalilencar ja pale te aven te dikhen ole;

(d) sakova phanlo čhavo isi ole pravo so posigate so šaj te del pe oleske juridikano manuš ja pale javer šukar dumodejbe , te ovel ole pravo te ikljol ko sudo hem te dikhel pe soske lela pe olestar oleskiri sloboda ja pale te ikljol anglo jek javer vlasti soj tano nezavisno hem napartisko hem isi ole pravo te del pe oleske rešenje sigate.

Artikli 38

1. E konvenciakere phuvja lena upri peste te respektirinen hem te sigurinkeren o respekti bašo regularia ko internacionalikano humanikano pravo so šaj te praktizirinel pe ko maribale thana hem soj važna e čhavenge.
2. E konvenciakere phuvja ka keren sa so šajkaj te sigurinkeren kaj o džene so na pherdže 15 berš na ka len direktno than ko mariba.
3. E konvenciakere phuvja na ka regrutirinen ko ple maribaskere zoralipa dženen so na pherdže 15 berša Te ulo regrutiribe e dženen so isi olen pherde 15 berš a na 18, tegani e konvenciakere phuvja ka regrutirinen okola soj tane phureder.
4. E konvenciakere phuvja ko jekhipa ple phanibaja sar so terdžola ko internacionalikano humanikano pravo, te arakhel e civilno manušen keda isi jek maribalo konflikti te kerel sa o buča kaj te sigurinken o arakhibe hem sastljaribe e čhave so ovela doldo kotar asavko maribalo konflikti.

Artikli 39

E konvenciakere phuvja ka keren sa o šukar buča kaj te šaj te ovel pošukar o fizikano hem psihikano rehabilitiribe a isto adžahar hem o socialikano adaptiribe bašo disavo čhavo so ulo našukar arakhlo koristimo ja pale koristindža pe zoralipe upri oleste; tortura ja pale javer grubo forma, bimanušikano ja pale ladžakerutno keribe ja pale kaznibe, ja pale ko maribalo konflikti. Asavko rehabilitiribe ka ovel ko jek asavko than kori so ka džal pe angle e čhaveskere sastipaja, respektea hem e dostoinstvea.

Artikli 40

1. E konvenciakere phuvja prznajnena sakone čhaveskoro pravo so ovela šubakerdo (sumnjivo) ja pale so ovela došardo (okrivimo) ja pale te dikhlja pe kaj tano došalo hem kerdža disavo phagibe, kaj ov ka ovel adžahar tretirimo kori so ka zorakerel pe e čhaveskoro oset bašo dostoinstvo hem vrednost, so ka zorakerel e čhaveskoro respekti bašo javere manušikane pravia hem fundamentalna slobode hem lena ko obzir e čhavekere berša hem o mangibe te zorakerel pe e čhaveskoro adaptiribe te lel upri peste jek konstruktivno rolja ko društvo.
2. Bašo akava cili hem lejbaja ko obzir o šajkerutne (sprovedliva) regularia ko internacionalikano instrumenti tegani e konvenciakere phuvja specialno ka sigurinkeren kaj,
   
   (a) nisavo čhavo na ka ovel šubakerdo ja pale došakerdo ja pale te dikhlja pe kaj tano došalo bašo disavo phagibe ja pale te mukhlja te ovel disavo phagibe so na sine zabranimo ni ko nacionalno ni ko internacionalno pravo keda kerdža pe odova phagibe;
   
   (b) sakova čhavo so ovela šubakerdo ja pale te ovela došakerdo kaj kerdža disavo phagibe ka ovel ole barem akalagarancie:
   
   (i) te dikhel pe upri oleste kaj tano bidošalo sa džikote te zorakerel pe e čhaveskoro došalipe palo zakoni;
   
   (ii) te ovel sigate informirimo bašo došarkeriba hem te šaj odova te ovel maškar oleskiri daj-dad ja pale maškar o čhavoarakhadžia (stariteli) hem te del pe oleske juridikano manuš ja pale javer šukar dumodejbe bašo o pripreme baši pli odbrana;
   
   (iii) te rešinel pe o slučaj bizo te džal but vreme kotar jek kvalificirimon nezavisno hem bipartisko vlasti ja pale pravno organi ko jek bipartisko sudibe palo o zakoni hem othe te ovel jek juridikano ja pale javer pogodno manuš hem, te nane ko lošnipa e čhaveske, e čhaveskiri daj-dad ja pale o čhavo arakhadžia;
   
   (iv)te na ovel čhivdo te svedočinel ja te priznajnel kaj tano došalo; te soslušinel ja pale te mukhel te soslušinen svedoko so vakerela protiv o čhavo hem telo isto uslovia bašo plo računi anela e svedoko hem soslušinela;
   
   (v) te dikhela pe upro čhavo kaj kerdža o phagibe te del pe odova rešenje hem rešenje bašo o buča sar rezultati kotar ponovo probime kotar jek pobaro kvalificirimo , nezavisno hem bipartisko vlasti ja pale javer pravno organi palo zakoni;
   
   (vi) te del pe oleske tumači bizo te pokinel diso bašo odova, o čhavo tenašti te haljovel odoja čhib so koristinela pe;
   
   (vii) te respektirinel pe oleskoro privatno dživdipe ko sa akava procesi.
3. E konvenciakere phuvja ka roden hem ka unapredinen e zakonengoro koristibe hem kontaktiribe vlastia hem institucie kola tane specialno kerde bašo čhave soj tane šubakerde ja pale so ovena došakerde ja pale so tane došale kaj kerdže disavo phagibe hem trebela specialno,
   
   (a) te anel rešenje taro kobor tikne berša šaj te ovel kaznimo;
   
   (b) te lel merke, keda ka ovel šukar hem keda ka trebel, keda kerela pe buti čhavea soj potikno kotar odola berša bizo te koristinel pe o sudibe, telo uslovia kaj o manušikane pravia hem o pravno arakhibe repektirinela pe sa. 
4. Razna buča (merke) sar soj ko primer, arakhibe, ingaribe hem pravilia bašo plo godidejbe, pratibe arakhibe ko javer familiakoro kher, programi bašo generalno školujbe hem zanatengoro školujbe hem javera alternacie ka oven lokheresle (pristupačno) kaj te šaj te sigurinkerel pe kaj e čhavea ka ovel pe šukar ko asavko način so pasujnela bašo oleskoro šukaripe hem tano opravdimo te ljilja pe ko obzir oleskiri lično relacia prema o phagibe.

Artikli 41

Ništo ki akaja konvencia na ka uticinel ko regularia (pravilia) so džana podur kaj te šaj te kerel pe ko čačipa e čhaveskere pravia hem so šaj te arakhen pe ko

(a) ki jek konvenciakiri phuvjakoro zakoni; ja pale

(b)odole phuvjakoro važeči internacionalikano pravo.

KOTOR ll

Artikli 42

E konvenciakere phuvja phandena pe kaj šukar hem aktivno bučencar ka keren te oven e konvenciakere regularia (pravilia) hem principia pendžarutne sar maškar o bare manuša adžahar maškar o čhave.

Artikli 43

1. Kaj te šaj te kontrolirinel pe o angle džajbe soj kerde kotar e konvenciakere phuvja keda i ko pučiba te kerel pe ko čačipa o dužnostia prema akaja konvencia ka kerel pe jek komiteti bašo čhavengere pravia, so ka kerel akala buča so terdžona tele.
2. O komiteti ka ovel kerdo kotar deš ekspertia kas so isi baro morali hem priznajme kaj isi olen džanibe bašo akala buča so vakerela pe ki konvencia.
3. E komiteteskere džene ka birinen pe kotar e konvenciakere phuvja so tane državljajna hem ka keren buti prema pli lično osobina, tegani ka pazinel pe te ovel jek pravilno geografikano ulavibe hem bašo o najvana prano sistemia
4. O prvo biribe bašo komiteti ka ovel najkasno šov masek palo odova dive keda khudža ki snaga akaja konvencia a palo odova sakova dujto berš. Najkasno štar masek angleder o dive so ka birinel pe tegani e Khedime naciengoro generalikano sekretari lilea ka vakerel e konvenciakere phuvjenge duje masekonge te bičhalen plo predlog. O generalikano sekretari palo odova ka kerel jek lista e konvenciakere phuvjenge ko alfabetikano redo e manušengere anavencar hem ka terdžol savi konvenciakiri phuv predožindža džikas.
5. Biribe ka ovel keda ka ovel khedibe e konvenciakere phuvjencar kova so ka ovel kerdo kotar e Khedime naciengoro generalikano sekretari, ko Khedime naciengoro šeralothan. Ko akala khediba, ko save anela pe rešenja, keda isi ko than duj tretine kotar e konvenciakere phuvja, o kandidatija birinena pe ko komiteti so khedena najviše glasia hem absolutno majoriteti kotar o manuša soj ko than hem glasibe kotar e konvenciakere phuvjengoro glasibe.
6. E komiteteskere džene ka birinen pe ko štar berš. Ola šaj pale te birinen pe te ule predložime. Pandže dženenge olendar so ovena birime ko prvo biribe olengoro mandati nakhela palo duj berš. Odma palo jekto biribe o anava akale pandže dženengere ka čhiven pe ki lotaria hem ka birinen pe kotarko khedibe kotar o presidenti.
7. Jek dženo kotar o komiteti te mulo ja pale te mukhlja pestar odoja buti ja pale te vakerela kaj ov ja oj našti te kerel poviše buti ko komiteti, tegani e konvenciakiri phuv so predložindža odole džene, šaj te predložinel javere eksperte kotar ple gradžanen, te priznajndža ole o komiteti, tegani ov/oj ka kerel buti ko komiteti ko odole mandateskoro vreme.
8. O komiteti ka kerel korkori ple bučakoro redo.
9. O komiteti ka birinel plo ingaribe (presidiumi) so ka ovel ko duj berša.
10. Obično e komiteteskoro khedibe ka ovel ko Khedime naciengoro šeralothan ja pale ko jek javer than so ka pasujnel, hem so ka odlučinel o komiteti. O komiteti ka dikhel pe obično sakova berš.Ka odlučinel pe kobor bare ka oven e komiteteskere khediba e konvenciakere phuvjencar, kova so ka odobrinel pe kotar o generalikano khedibe.
11. E Khedime naciengoro generalikano sekretari ka del odoborom personali kobor so trebela hem javera buča kaj te šaj o komiteti te kerel pli buti efektivno pali akaja konvencia.
12. O džene ko komiteti soj kerdo pali akaja konvencia palo e generalikane khedibaskoro odobribe ka del pe lenge love kotar o Khedime nacie odoborom kobor so ka odobrinel o generalikano khedibe.

Artikli 44

1. E konvenciakere phuvja phanena pe kaj ola maškar e Khedime naciengoro generalikano sekretari ka den raporti e komiteteske bašo o buča so kerdže kaj te praktizirinen pe o pravia soj tane priznajme ki akaj konvencia hem bašo angledžajba soj tane kerde keda i ko pučiba o koristibe kotar akala pravia:
   
   (a) palo duj berša keda ljilja te važinel i konvencia ki odoja phuv,
   
   (b) palo odova sakova pandžto berš.
2. O raportia palo akava artikli ka sikaven i relacia hem o pharipa so uticinena kobor but sprovedindže pe o dužnostia pali akaja konvencia. Ko raportia ka oven dovolno informacie kaj te šaj e komtete te ovel šukar haljovibe bašo o sprovedibe e konvenciakere regularia ki odoja phuv.
3. Jek konvenciakiri phuv so mukhlja e komiteteske jek detalno prvo raporti na trebela ko ple ponodorutne raportia som mukhela pe palo nukta (točka) 1 (b) ki akaja konvencia, na trebela pale te mukhel o fundamentalna informacie.
4. O komiteti šaj te rodel panda informacia kotar e konvenciakiri phuv bašo sprovedibe e konvenciakere regularia.
5. O komiteti sakova dujto berš maškar plo ekonomikano hem socialikano godidejbe ka del e generalikane khedibaske raporti baši pli buti.
6. E konvenciakere phuvja ka keren ple raportia generalno phravde e manušenge ki pli phuv.

Artikli 45

Kaj te šaj te kerel pe jek efektivno sprovedibe e konvenciakere regularia hem o internacionalikano maškarbutikeribe bašo okola buča so vakerela i konvencia važinela akava:

(a) O sindikalno organi, e Khedime naciengoro čhavorikano fondi hem o javera Khedime naciengere organia ka ovel olen pravo te oven prezentirime keda kontrolirinela pe akale konvenciakoro praktiziribe so perela ko olengoro mandati. O komiteti šaj te vikinel komptentno organi hem organizacien ola te mislinena kaj tano odova šukar, te šaj ola te den ekspertikano godidejbe bašo praktiziribe e konvencia ko okola thana kori so kerena ola buti. O komiteti šaj te vikinel e sindikalno organe, e Khedime naciengoro čhavorikano fondi hem javera Khedime naciengere organia te mukhen raportia bašo e konvenciakoro praktiziribe so perela telo olengiri buti;

(b) o komiteti, te trebela, te smatrindža kaj tano šukar ka mukhel raporti e sindikalno organeske, e Khedime naciengere čhavorikane fondiske hem javere kompetentno organenge hem organizacienge šaj mukhela raporti kotar e konvenciakere phuvja kori so isi jek rodibe baši jek potreba ja pale vakerela baši potreba taro tehnikano godidejbe ja pale tehnikano dumodejbe zaedno e komiteteskere mislencar hem eventualno disave predlogencar keda vakerela pe bašo asavke rodiba ja pale potrebe;

(c) O komiteti šaj te rekomandirinel (predložinel) e generalikane khedibaske te kerel jek rodibe e generale sekretareske kaj te šaj bašo komiteteskoro računi te kerel studie bašo specialna pučiba keda i ko pučiba e čhaveskere pravia;

(d) O komiteti šaj te del predlogia hem generalikane rekomandiriba baši i informacia so dobindža sar so terdžola ko artiklia 44 hem 45 ki akaja konvencia. Asavke predlogia hem generalikane rekomandiriba ka bičhalen pe sakone konvencikane phuvjake so ovela disar doldi hem ka raportirinel pe e generalikane khedibaske zaedno eventualno disave komentarencar kotar e konvenciakere phuvja.

KOTOR lll

Artikli 46

Akaja konvencia ka ovel phravdi potpisibe kotar sa o phuvja.

Artikel 47

Akaja konvencia ka ratificirinel pe. Akava ratificiribe ka mukhel pe ko Khedime naciengoro generalikano sekretari.

Artikli 48

Akaja konvencia ka ovel phravdi bašo sakone phuvjakoro khujbe andre.O andrekhujbaskoro instrumenti ka deponirinel pe ko Khedime naciengoro generalikano sekretari.

Artikel 49

1. Akaja konvencia lela te važinel ko triandato divepalo o dive keda deponirindža pe kotar o bišto ratificiribe – ja pale andrekhujbaskoro instrumenti ko Khedime naciengoro generalikano sekretari.
2. Isakoja phuv so ratificirinela ja pale so khuvela andre ki konvencia palo deponiribe o bišto ratificiribe –ja pale andrekhujbaskoro instrumenti lela i konvencia te važinel ko triandato dive palo odova keda jek phuv deponirindžaratifikaciakiri-ja pale andrekhujbaskoro instrumenti.

Artikli 50

1. Jek konvenciakiri phuv šaj te predložinel te promeninel pe i konvencia hem te mukhel o predlog ko Khedime naciengoro generalikano sekretari. O generalikano sekretari palo odova ka bičhalel o predlog e konvenciakere phuvjenge jekhe rodibaja ola te zorakeren kaj ka ovel jek konferencia e konvenciakere phuvjencarkaj te šaj te kerel pe buti e predlogea hem te glasinel pe bašo predlog. Te odgovorindže hem zorakerdže najhari jek tretina kotar e konvenciakere phuvja ko jek vreme kotar štar masek palo odova sar bičhaldža pe o preslog, tigani o generalikano sekretari ka vikinel ki konferencia ki Khedimi naciengiri režia. E promenibaskere predlogia so lena pe kotar majoriteti ki konferencia hem glasime kotar e konvenciakere phuvja ka mukhel pe ko generalikano khedibe bašo odobribe.
2. Jek promena so prifatinela pe pali i nukta (točka) (1) ko akava artikli khuvela ko zoralipe keda prifatinela pe kotar e Khedime naciengoro generalikano khedibe hem te prifatindža pe kotar e khedime naciengere phuvja kori so isi duj tretine majoriteti.
3. keda je promena khuvela ko zoralipa odova ka ovel obavezno e khedimenaciengere phuvjenge so prifatindže ola, a o javera konvenciakere phuvja ola tane panda phandle kotar o regularia ki odoja konvencia hem eventualno kotar o javera promene so prifatindže angleder.

Artikli 51

1. E Khedime naciengoro generalikano sekretari ka lel hem ka bičhalel ko sa o phuvja o tekstija so sine rezerviriba so kerdže o phuvja ko ratificiribe ja pale ko andrekhujbe.
2. Jek rezerviribe so nane ko jekhipa akale konvenciajakere cilea na ka mukhel pe.
3. O rezerviribe šaj te ciden pe palal bilo keda notifikaciaja dži ko Khedime naciengoro generalikane sekretareske, palo odova ov ka informirinel sa e phuvjen. I notifikacia važinela kotar odova dive so resela ko generalikano sekretari.

Artikli 52

Jek konvenciakiri phuv šaj te mukhel akaja konvencia odolea so dela jek pismeno notifikacia dži ko Khedime naciengoro generalikano sekretari. O ikljojbe avri lel ate važinel jek berš palo odova dive keda reslja i notifikacia ko generalikano sekretari.

Artikel 53

E Khdime naciengor generalikano sekretari čhivela pe te ovel depozitari baši akaja konvencia.

Artikli 54

O orginaliteti baši akaja konvencia, soj o tekstia ki arabikani, anglikani, francuzikani, kinezikani, rusikani hem španikani čhib, olende isi isto važnost hem ka deponirinel pe ko Khedime naciengoro generalikano sekretari. Sar zorakeribe bašo akava telehramomo reprezentant plus odova zorakerdo kotar plo repektivno vlada telehramondža akaja konvencia.